Omemba: Veronika Simoniti

»ohraniti preciznost in privlačnost avtoričinega pisanja in ga kljub zahtevnim pasusom, ki segajo na področja filozofije in klasične filologije, preliti v tekočo in plastično slovenščino«

»v tekočo in plastično slovenščino«

»skrbno, natančno, s številnimi navedki, citati in opombami pojasnjuje in podaja kulturne kontekste, hkrati pa s svojo upovedovalno virtuoznostjo prenaša bralcem v največji meri tako okuse, barve kot užitek jezika, vključujoč pri tem tudi domišljeno novotvorbo besed, kjer je to potrebno«

»pogumno spoprijel z literarnim 'mamutom'«

»koherenten, suveren in sočen prevod z močno avtentično prezenco«

»ohranil naraven epski zamah in ne da bi oslabil razumljivost sporočila, jasno izpeljal tudi zelo kompleksne povedi«

»knjigo, ki pogoltne človeka«

»Z izbrano temo želimo začeti razpravo s knjižnimi ustvarjalci o pomembnosti človeške bližine, dotika in pristne komunikacije, o posledicah prepovedi druženja v času pandemije, pa seveda o tkanju stikov z drugim in drugimi – z drugimi svetovi, z drugimi kulturami, z drugimi miselnimi obzorji, preko knjig in branja.«

»V svojih romanih se ukvarjam z resnostjo, potrebovala bom nekaj dni, da dojamem, da je to, kar se dogaja, tudi resničnost.«

»Avtorica Veronika Simoniti ni samo pred nagrado za najboljši roman iz leta 2019, po novem ima kresnika – ker je Ivana pred morjem čudovit tuskulum.«

»Kako preživeti tako ekstremne razmere in ohraniti dostojanstvo.«

»Vsekakor me veseli, da sta ta ideja in nagrada preživeli svojih prvih 30 let. Bili sta učinkovita spodbuda in promocija slovenske jezikovne in duhovne ustvarjalnosti v romaneskni formi. Vse to zagotovo potrebujemo.«

»Če lahko povemo, kar hočemo, tega nimamo pravice povedati slabo.«

»Roman, ki je nominiran tudi za Cankarjevo nagrado, je naletel na dober odziv tako med bralci kot strokovno javnostjo.«

»Zasukala sem fokus, si izmislila zaplet in zgodba je stekla sama od sebe.«

»Zgodbo izpisujem kot temačno satiro ali grotesko, podkleteno s sociologijo in popkulturo grozljivk.«

»Vsaj en večer bom, kot zadnji prišlek, postavljen ob bok onim, ki imajo kilometrino in so v pisanju romanov res dobri.«

»Dejansko se je roman spreminjal z mano, sprejemal je nove informacije o zgodovinskih, antropoloških, psiholoških, psihometričnih in drugih dognanjih, ki so prihajala na dan v zadnjih dveh desetletjih.«

»Na mrežici sita lahko ostanejo vse knjige.«

»Možnost pretresanja imajo namreč 'prav vsi člani društva, na mrežici sita pa lahko ostanejo vse knjige – ne glede na zvrstne, žanrske in ostale opredelitve. Glasovanje poteka v dveh krogih, zmaga pa knjižno delo, ki je prejelo kar največ glasov kritiške žirije. Na tak način želimo pri podeljevanju nagrade zagotoviti tako strokovno težo kot tudi demokratičnost pri izbiranju nagrajenca.'«

»Morje je dedu pomenilo dom, gotovo je zato babici Ivani poslal tisto olje slikarja Alberta.«

»Morje je neomajno ostajalo nekaj, kar je bilo večje, močnejše in trajnejše od vseh občutij.«

»Vojna kljub temu, kar se je Ivani zgodilo tam v gozdu, postane normalnost ... Predvojni časi, čeprav so bili tudi zelo grenki, se gotovo ne bodo več ponovili in ona bo starejša, postaral je ne bo samo čas, ampak jo bodo spremenile tudi izkušnje, njo pa je strah življenja, ko strahu enkrat ne bo več.«